Gospodarstvo v mestni občini Slovenj Gradec


... e-Glasilo zadnjih 60 dni ... ... e-Glasilo 2014

Preprečevanja dela na črno

Novi Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je začel veljati 20. maja, uporabljati se je začel večinoma  18. avgusta, vrednotnice, ki so ena pomembnejših novosti zakona, pa bodo v uporabi od 1. januarja 2015.

 
Za ogled celotnega članka klikni na VEČ.

Slovenj Gradec, 19.08.2014 ... m.š.   

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno širi možnosti nadzora nad izvajanjem zakona, saj daje to pristojnost ter pristojnost ugotavljanja kršitev tržnemu inšpektoratu, inšpektoratu za delo, inšpektoratu za promet, davčni upravi in po novem tudi carinski upravi (po združitvi z DURS finančni upravi), ki bo nadzor izvajala s svojimi mobilnimi enotami, kar je ključna sprememba te novele.  Širitev pristojnosti OZS pozdravlja, saj ves čas opozarja na hudo nelojalno konkurenco, ki ga obrtnikom in podjetnikom predstavlja delo na črno. Ti zaradi neuspešnega omejevanja dela na črno izgubljajo posel, saj s svojimi cenami niso dovolj konkurenčni. OZS zato pričakuje, da bo nadzor nad šušmarji, ki bodo na podlagi novega zakona kaznovani s 25 odstotki višjimi globami, ostrejši.

Prepovedano je delo na črno, zaposlovanje na črno in oglaševanje dela na črno, oglaševanje nedovoljene dejavnosti ter oglaševanje zaposlovanja na črno. Pravna ali samozaposlena oseba se lahko kaznuje z globo v razponu 2.000 do 26.000 evrov, kadar opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovnem aktu. Delodajalca, ki omogoča delo na črno, se lahko kaznuje z globo v razponu od 2.600 do 15.600 evrov. Za delodajalca, ki zaposluje delo na črno pa je določena globa v razponu od 5.000 do 26.000 evrov. Tega lahko dodeli tudi 5 letna prepoved postopkov javnega naročanja in upravičenosti do javnih sredstev in sredstev EU. Globa za nedovoljeno oglaševanje znaša 15.600 evrov. Zakon določa tudi, da se prekrške, storjene iz koristoljubnosti ali za pridobitev večje protipravne premoženjske koristi, kaznuje s trikrat višjo globo od predpisane globe. Nove izjeme, ki ne štejejo kot delo na črno so brezplačna pomoč na kmetiji, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. Pri delu v lastni režiji lahko pomagajo sorodniki do vštetega tretjega kolena. Sosedska pomoč se ne šteje za delo na črno, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je opravljeno brez plačila.

Posebna novost zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno so tako imenovane vrednotnice, ki se bodo začele uporabljati prihodnje leto. Gre za poenostavitev sistema osebnega dopolnilnega dela, kot je občasna pomoč v gospodinjstvu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, tudi domača in umetna obrt. Sistem vrednotnic bo deloval tako, da bo naročnik del lahko prek spleta kupil vrednotnico, za katero bo odštel pavšalni znesek v višini 9 evrov. Od tega bo 7 evrov namenjenih pokojninskemu zavarovanju, 2 evra pa zdravstvenemu zavarovanju. Vsaka vrednotnica bo za izvajalca del pomenila en dan pokojninske dobe. Vrednotnico bo mogoče kupiti prek spleta ali na upravni enoti.


Sicer pa bi se bilo treba zmanjševanja obsega sive ekonomije po mnenju OZS v prihodnje lotiti bolj celovito. OZS ocenjuje, da je v sosedski pomoči, delu v lastni režiji in prostovoljnem delu v Sloveniji skritega preveč dela na črno, zato predlaga:

- da sosedska in sorodstvena pomoč ne bi bila dovoljena na tistih področjih, ki so nevarna za zdravje in premoženje oseb ter negativno vplivajo na okolje

-  da se posebej preuči in ustrezno opredeli tudi prostovoljsko delo
-  da se že v zakonu, ne samo v podzakonskem aktu, zapiše splošno pravilo, da je kot dopolnilno dejavnost mogoče opravljati le dela, ki  praviloma zaradi ekonomike niso zanimiva za opravljanje kot redna dejavnost

-   se v definicijo dela na črno vključi tudi zaposlovanje na črno, saj se v praksi pogosto dogaja, da naročniki vedo, da pravne osebe in samostojni podjetniki izvajajo nekatera dela s pomočjo delavcev, zaposlenih na črno, a kot naročniki niso sankcionirani

-   naj se kazen za posameznika (šušmarja) in posameznika, ki naroči ali oglašuje delo na črno, izenači s subjekti, ki so registrirani za opravljanje pridobitnih dejavnosti, saj je pridobljena materialna korist identična v obeh primerih. Prav tako naj bodo izenačene kazni za izvajalca in naročnika dela na črno. Še posebej ostro pa je potrebno sankcionirati povratnike.