Gospodarstvo v mestni občini Slovenj Gradec


... e-Glasilo zadnjih 60 dni ... ... e-Glasilo 2014

Zahteve slovenske obrti in podjetništva 2014
za zagon slovenskega gospodarstva

UVOD
Že vrsto let opozarjamo, da je velik del malega gospodarstva v resnih težavah. K temu ni pripomogla samo kriza, kateri še ni videti izhoda, temveč tudi Vlada, saj ta gospodarstvo še dodatno obremenjuje. Zavedamo se, da je potrebno plačevati davke, prispevke, vendar ne razumemo početja Vlade, da v teh kriznih časih gospodarstvu nalaga nove in nove obremenitve. Poudarjamo, da taki ukrepi prizadenejo registrirane subjekte, ki že vplačujejo v državno blagajno in tako polnijo državni proračun.
Celoten prispevek si oglejte pod VEČ.


Ljubljana, 03.06.2014 ... r.b.   

1O NAJ ZAHTEV SLOVENSKE OBRTI IN PODJETNIŠTVA 2014
 
1. Zmanjševanje dela na črno in obsega sive ekonomije  (vsak račun šteje)
2. Razbremenitev stroškov dela
3. Spremembe Zakona o delovnih razmerjih
4. Učinkovita izvršba
5. Ureditev insolvenčne zakonodaje tudi v korist najmanjših  gospodarskih subjektov-dolžnikov/upnikov
6. Celovita prenova sistema javnega naročanja
7. Čezmejno opravljanje storitev
8. Sprememba pavšalne obdavčitve
9. Zagotovitev spodbudnega poslovnega okolja
10. Učinkovito črpanje evropskih sredstev
 
Nadaljevanje uvoda
 
Medtem ko se neregistrirani subjekti, t.i. šušmarji, vsem dajatvam, tako starim kot novim, največkrat spretno izognejo in z neplačevanjem davkov in prispevkov, nič ne prispevajo v državno blagajno, našim članom, obrtnikom in podjetnikom pa predstavljajo nelojalno konkurenco. Med našimi glavnimi zahtevami še vedno ostajajo zmanjševanje obsega sive ekonomije (uvedba zahteve »vsak račun šteje«), razbremenitev stroškov dela, ki izhajajo v veliki meri iz visoke obdavčitve dela v nizkih dohodkovnih razredih in visokih prispevkih. Zaradi tega so stroški dela neprimerljivo višji v primerjavi z državami, s katerimi Slovenija konkurira na tujih trgih. Slovensko gospodarstvo na tak način ne more večati svoje konkurenčne sposobnosti na tujih trgih. Zmanjšanja stroškov dela ne zahtevamo na račun znižanja plač delavcev in poslabšanja socialnega položaja delavcev, ampak na račun znižanja davkov, prispevkov in drugih dajatev. Zahtevamo spremembe na področju trga dela, izvršbe, insolvenčne zakonodaje, pavšalne obdavčitve, čezmejnega opravljanja storitev ter celovito prenovo sistema javnega naročanja in rešitev sodnih zadev v razumnih rokih. 
 
Pričakujemo poenostavitve in razbremenitve tudi na področju vodenja poslovnih knjig, kar nenazadnje narekuje tudi pobuda Evropske komisije iz leta 2011 glede poenostavitve računovodskih pravil malih gospodarskih subjektov v okviru EU.
 
Panoge, ki so perspektivne ali pa so v času krize doživele največji upad, je potrebno prioritetno obravnavati in za njih zagotoviti instrumente, ki bodo vzpodbudili njihov ponovni zagon. Za vsa podjetja je potrebno ustvariti prijazno in spodbudno poslovno okolje ter stabilne zakonske okvire, da se bo podjetništvo lahko razvijalo in rastlo.
 
Ponovno se pojavlja težnja po uvedbi dualnega sistema izobraževanja oziroma vajeništva, ki nakazuje možnost za postopno odpravo strukturnih nesorazmerij na trgu dela, ustrezno dolgoročno zagotavljanje potrebnih strokovnih kadrov za zaposlovanje in za vodenje novih gospodarskih subjektov, povezanih s področjem obrti in podjetništva. Prav gotovo pa je to lahko tudi eden od odgovorov za celovito reševanje prevelike brezposelnosti (pre)izobraženih mladih populacij, ki jih z različnimi pobudami (npr. Zveza za vajeništvo) med svojimi članicami želi reševati EU in h kateri je pristopila tudi Slovenija. Ob tem želimo opozoriti na nujnost sodelovanja OZS in delodajalcev pri celovitem sistemskem urejanju normativnih, vsebinskih in finančnih pogojev za ponovno uvajanje vajeništva v slovenski izobraževalni sistem.
 
Pobude za ponovno uvajanje dualnega sistema se uveljavljajo v času, ko se je s prostovoljnim članstvom v zbornici zmanjšalo možnosti strokovnega in socialno-partnerskega sodelovanja zbornic na področju načrtovanja, programiranja in izvajanja nalog in pristojnosti s področja izobraževanja. Zato dodajamo še dejstvo, da je uspešno delujoče vajeništvo v nekaterih članicah tesno povezano z močno strokovno podporo, ki jo nacionalnemu sistemu izobraževanja nudijo prav zbornice z obveznim članstvom. Tako je na mestu opozorilo, da si kakovostnega, dolgoročnega in uspešnega uvajanja vajeništva v slovenski sistem ni mogoče zamisliti brez finančnih ukrepov, ki bodo ohranili in okrepili vlogo sedaj prostovoljnih zbornic pri izvajanju javnih pooblastil in povezanih nalog. Pri sogovornikih na strani države pogrešamo drznost, inovativnost ali vsaj prenos dobrih praks iz uspešnih držav in obžalujemo stalnico, da se že prenormirano zakonodajo ves čas spreminja in 11 dodatno nalaga bremena, namesto da bi se naredilo korenite sistemske spremembe zakonodaje, ki bi bila enostavnejša in učinkovitejša. V tej smeri gre tudi naša zahteva »vsak račun šteje«, ki jo predlagamo že vrsto let in temelji na davčnih razbremenitvah oziroma olajšavi na podlagi predloženih računov za določene namene (npr.: stroške vzdrževanja, gradnje in nakupa stanovanjskega fonda posameznikov, določene druge storitve). S tem bi pri ljudeh spodbudili zbiranje računov, kar bi pripomoglo k zmanjševanju sive ekonomije na področju, za katere je namenjena olajšava. 
 
Pogrešamo učinkovitejše medresorsko usklajevanje ter celovit in sistematičen pristop pri pripravi sprememb zakonodaje. Prav iz tega razloga pozdravljamo ustanovitev Sveta za obrt in podjetništvo pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga je minister Dragonja ustanovil na našo pobudo. Svet razumemo kot središče, kjer se bodo izpostavili in reševali problemi, ki jih imamo obrtniki in mali podjetniki. Upamo, da bomo s Svetom uspeli združiti oziroma povezati resorje med seboj, in tako prispevati k učinkovitosti pri uvajanju sprememb in reševanju problematike, pomembne za obrt in malo podjetništvo. 
 
Glede na raziskavo Eurobarometra iz leta 2013, je 74 odstotkov evropskih malih podjetnikov menilo, da EU ustvarja preveč birokracije, nacionalni zakonodajalci pa se pri sprejemanju svojih, zapletenih predpisov izgovarjajo na zahteve EU direktiv. Tudi po mnenju naših članov sta renormiranost" in previsoke dajatve glavna vzroka za to, da slovenska mala podjetja nikakor ne morejo rasti, temveč že nekaj let počasi stagnirajo. Nenehno spreminjajoče se zakonske zahteve na ravni EU in Slovenje pomenijo za mala podjetja veliko izgubo ustvarjalne energije, ki gre namesto v razvoj stroke, v boj z birokratskimi ovirami in zapletenimi predpisi, ki ne omogočajo niti osnovne pravne varnosti. Od Vlade RS in slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu zahtevamo in utemeljeno pričakujemo, da se bodo tudi na ravni EU pri sprejemanju pomembnih direktiv za obrt in male podjetnike borili za interese slovenskega malega gospodarstva. 
 
Opozarjamo tudi na pomembno vlogo Vlade pri pripravi in usklajevanju nacionalnih razvojnih politik in pri čim boljšem črpanju sredstev Evropske unije. Glede na trenutno situacijo v Sloveniji bodo evropska sredstva še nekaj časa najpomembnejši vir financiranja za investicije. Zato se ne sme več ponoviti začasna zaustavitev evropskih sredstev, kot se je nazadnje zgodilo marca letos, saj bi to pomenilo zastoj velikega dela razvojne politike v Sloveniji v prihodnjih letih. To vpliva na gospodarstvo, na podjetja, ki bi bila ves čas v pogonu, v vlogi izvajalcev oziroma podizvajalcev del. 
Črpanje sredstev EU na področju okoljske in prometne infrastrukture je že sedaj najslabše v primerjavi s preteklimi leti (pod 40 odstotki). 
 
Zahteve slovenske obrti in podjetništva pripravljamo že od leta 1991. Sprašujemo se, koliko časa jih bomo še ponavljali, koliko vlad se bo moralo še zamenjati, dokler ne bo ena končno spoznala, da so naši predlogi v korist države in gospodarstva. Kljub temu še vedno trdno verjamemo, da imajo naše zahteve svoj smisel, da vsebujejo koristne in praktične rešitve, ki so lahko podlaga ukrepom za pospešitev gospodarske rasti in zaposlovanja. Zlasti v teh časih Vlada RS in slovenska obrt ter podjetništvo nista na dveh različnih bregovih, zato je še toliko bolj pomembno, da pri pripravi strateških razvojnih dokumentov in zakonodaje, ki vpliva na obrt in malo podjetništvo, sodelujejo predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. 
 
Skupni projekt reševanja gospodarske krize lahko uspešno izvedemo le z roko v roki, na podlagi izmenjave znanj, izkušenj, dobrih praks in s tem dosežemo uresničljiv cilj, ki smo si ga vsi zadali, to je izhod iz finančne, gospodarske in moralne krize Slovenije. 
 
V naslednjem članku bomo predstavili problematiko sive ekonomije in naše rešitve.
 
vir: OZS